moj svet, moje sranje,
mam probleme,
mam dobre dneve..
in kva nej še rečm..
u tem svetu je tku,
da folk prej k dobr,
raj vid da ti gre slabo.
In usi tisti,
k ste kdaj za mojim hrbtom govoril,
za vs mi dol visi,
vi ste me močnejšo nrdil.
Spoznala sm dost hinaucou,
jih štela pod prjatle,
en hinauc, sta že dva..
ma kdo jih sploh še šteje.
če bi zdle napisala use,
kar o tem si mislm,
bi mogl me skor že zapret.
Pravi prjatli?
pa kdo še vrjame u fantazije?
js že zdauni zgubila sm upanje u te pizdarije.
In pol k prideš že na zeleno vejo,
k ne bojiš se več,
da boš mogoče spet mogu trpet,
pol pride spet nekdu
k je povn foušije,
in se spet trud podret tvoj svet.
pa vrtimo se u krogu spet.
A jebiga,
tko to gre,
sej člouk dan dans,
se lahk zanese sam še nase.
Če ne morš bit z mano u slabm,
oprost, ampk pol te tut u dobrm ne rabm! (:
Ne vem, zakaj bi se js res mogla obremenjevat s tujimi problemi, pa jih poskušat rešvat.. Prec ko kdo mi kej reče, se trudm mu ustrežt.. in to me tepe.. počas dost bo tega. Matr da res. -.-
__
pa lahko noč *(:
Ni komentarjev:
Objavite komentar