Ena za vse zveste "scrollerje".. tak naslov bi mogla dat.
Nekam, nekoč, davno, ko sm še pisala v ta blog, brez kakršnega koli namena, sm objavla link do bloga. In vidim da ga vsake toliko še kdo randomli klikne, in gre čez celga.. no tebi, ŽIVJO! hvala ker mi dviguješ oglede strani pozabljenega najstniškega bloga, means alot. Čeprov bi se glede na vsebino bloga, vsaj tistih starejših objav, raje skrila mami pod kiklo, ker iskreno, še ko ga sama berem si mislm cringe .. (res ne najdem slovenskega izraza za tole besedo). Na internetu, vsem na očeh, sm pustila vsa svoja razmišljanja in izlivanja duše iz časov ko sm jih štela rosnih 15.. (let.. da ne bo kakšna druga ideja pršla..)
Veš zakaj jih ne zbrišem? Ker mi je učasih zabavno jit čez njega.. kot čez album slik, sam da tukej je album besed, idej, razmišljanja.. skor kot spominjska knjiga. In res za glavo se držim kuk smo včasih delil s svetom.. samo še znamko preferenčnega wc papirja bi mogla zapisat (violeta, če koga zanima).
definitivno se je velik stvari spremenil od takrat.. vse od kraja prebivališča, kilogramov, sivih las, par dodatnih stvari o katerih se sekeram.. Definitivno mam rajši domačo ribano kašo, namesto rezancev (ja, znam jo sama nrdit).
Namen te objave? Ni ga.
Mela sm operacijo krčnih žil pa moram počivat/hodit.. in sm slučajno tuki pristala. Btw; če ti kdo reče da nič ne boli tale operacija... Ne poslušat. Dejmo tko rečt.. nisi glih na plaži. Sm si rekla dobro da so čakalne dobe tolko douge da bom do operacije naslednje noge že pozabila kuk boli.
Bodte v rožcah. (nism mogla da nebi)
